- Predstavniška demokracija je zgolj prikrit način vladanja manjšine nad večino, ki prepogosto deluje preveč sebično, ni v stiku z realnostjo in se jo da podkupiti.
- Sodobna tehnologija omogoča enostavno in varno izvedbo neposredne demokracije, kjer ima vsak človek svoj enakovreden glas pri odločanju o skupnih zadevah, hkrati z zagotavljanjem anonimnosti in preprečevanjem poneverbe glasov in/ali njihovega napačnega štetja.
- Neposredna demokracija s podporo sodobne tehnologije omogoča praktično izvajanje in testiranje predlaganih zakonov in rešitev z upoštevanjem temeljnega principa, ki je najboljši za vse življenje: Druge upoštevam in obravnavam tako, kot bi želel biti upoštevan in obravnavan sam na njihovem mestu. Tako lahko vsakdo prispeva svoja videnja in predloge za izboljšanje in se tudi z zakoni in predlogi ne strinja, če so preveč enostranski in škodljivi.
- Vsi soustvarjamo družbo in nesprejemljivo je, da svojo so-odgovornost prepuščamo manjšini, ki jo prepogosto zlorabi in tudi ne more delovati v dobro vseh, ker ni v stiku z vsemi vidiki realnosti, ki jih je pri iskanju rešitev potrebno upoštevati. To lahko dosežemo le s skupno platformo, kjer ima vsak enakovredno možnost podajanja predlogov in glasovanja.
Predlog, kako lahko neposredno demokracijo enostavno uvedemo v obstoječ sistem predstavniške demokracije je sledeč:
Vsakemu državljanu omogočimo enakovredno pravico glasovanja o zakonih, o katerih se glasuje v državnem zboru. S sodobno tehnologijo je to enostavno. Volivec obišče spletno stran državnega zbora, namenjeno glasovanju in podajanju predlogov, kjer se identificira podobno, kot za vstop v spletno banko. Nato lahko za vsak zakon, o katerem se glasuje v državnem zboru odda svoj enakovreden glas za ali proti. Glasovom poslancev se enostavno prištejejo glasovi državljanov, pri čemer razmerja za sprejem ali zavrnitev predloga/zakona veljajo ista razmerja glasov. Okno za glasovanje se pri tem lahko podaljša na recimo 24 ur, da lahko vsakdo, ki želi, odda svoj glas. S tem se pravice državljanov z volilno pravico izenači s pravicami poslancev pri glasovanju v državnem zboru, kar je edino logično v demokratični državi iz preprostega dejstva, da ljudje ne moremo delegirati svoje (volilne) pravice nekomu drugemu (poslancu), če je najprej sami nimamo. Tako poslanci volijo v našem imenu, kadar jim to dejansko zaupamo, ko pa presodimo, da je nek zakon preveč pomemben, da bi glas zaupali tretji osebi, glasujemo sami.
Prednosti takšne oblike neposredne demokracije so očitne in številne:
- Ne odrečemo se lastni demokratični soodgovornosti in pravici do soodločanja o zakonih, kadar tega nismo pripravljeni storiti.
- Izvedba referenduma proti nekemu zakonu je enostavna in hitra, s čimer preprečimo izvajanje škodljivih, ignorantskih in sebično naravnanih zakonov in rešitev.
- Drastično zmanjšamo vpliv voljene manjšine, da sebično in ignorantsko vlada nad večino.
- Drastično zmanjšamo zmožnost in vpliv lobiranja in podkupovanja poslancev.
- V končni fazi odpravimo potrebo po poslancih in s tem povezane stroške, saj lahko ohranimo le namenske in strokovne delovne skupine, ki predlagane zakone in spremembe ustrezno pravno-formalno opredelijo pred glasovanjem.
- V sožitju z vpeljavo delno avtomatiziranega sistema zagotovljenega življenjskega dohodka odpravimo potrebo po tako imenovani debeli in stroškovno potratni državi, kar zmanjša potrebo po davkih, kot tudi možnost korupcije in vladanja vplivnih manjšin nad večino.