{"id":1324,"date":"2026-02-23T18:17:38","date_gmt":"2026-02-23T17:17:38","guid":{"rendered":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/?page_id=1324"},"modified":"2026-02-23T18:26:18","modified_gmt":"2026-02-23T17:26:18","slug":"navadna-slovenscina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/navadna-slovenscina\/","title":{"rendered":": Navadna-sloven\u0161\u010dina:"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t

: Navadna-sloven\u0161\u010dina:<\/h2>\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Glosar s pomeni besed in znakov:<\/p>\n

Znaka -(vezaj) in _(pod\u010drtaj) nedeljivo-povezujeta pomen \u010drk, znakov in besed, napisanih sti\u010dno-ob-vezaju ali nad-pod\u010drtajem.
Znaka :(dvopi\u010dje) in \u2022(srednja-pika) napovesta stvarno-dejstvo.
Pripadajo\u010da-znaka za\u010detni-oklepaj=( in kon\u010dni-oklepaj=) oklepata dodatno-pojasnilo sti\u010dne-besede ali stavka.
Pripadajo\u010da-znaka [(za\u010detni-oglati-oklepaj) in ](kon\u010dni-oglati-oklepaj) oklepata izbirno-enakovredno-vsebino sti\u010dne-besede ali stavka.
Znak =(ena\u010daj) enakovredi besede in znake:
(1:) napisane sti\u010dno-z-ena\u010dajem pred in za ena\u010dajem do prvega-presledka ali znakovnega-lo\u010dila, ali
(2:) celotnega-dela-stavka pred ali za ena\u010dajem, lo\u010denim od ena\u010daja s presledkom.
Znakovna-lo\u010dila: vejica(,), pika(.), ?(vpra\u0161aj), !(klicaj).
Znak \/(po\u0161evnica)=in.
Znak ,(vejica) deli stavek na pomenske-pod-celote, ki so enako-pomembne za razumevanje celotnega-stavka.
Znak ?(vpra\u0161aj) ozna\u010duje stavek-vpra\u0161anje.
Znak !(klicaj) ozna\u010duje poudarjen-stavek.
Sti\u010dno = brez presledka.
Presledek = odmik med znakoma ali besedama za vidno-razlo\u010ditev posameznih-znakov in besed.
Stavek se za\u010dne:
(1:) z besedo s prvo-\u010drko napisano z eno od velikih-tiskanih-\u010drk: A, B, C, \u010c, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S, \u0160, T, U, V, Z, \u017d, ali
(2:) s prvo-\u010drko ali znakom besedila, ali
(3:) s \u010drko ali znakom, ki nesti\u010dno-sledi kon\u010dnemu-znaku predhodnega-stavka.
Kon\u010dni-znak-stavka je pika=., napisana sti\u010dno-z in za zadnjim-znakom-stavka.
\u0160tevke: 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9: so znaki za koli\u010dino, ki je enaka \u0161tevilu kotov v izvirno-zapisanem-znaku \u0161tevke.
Sti\u010dno-napisane-\u0161tevke izra\u017eajo koli\u010dine deseti\u0161kega-logi\u010dnega-matemati\u010dnega-sistema.
Pomen celotnega-besedila\/sporo\u010dila je kon\u010dno-dolo\u010den z enim-samim-pomenom vseh znakov, besed in stavkov.<\/p>\n

1: ali= Izra\u017ea izbiro med podano predhodno in naslednjo mo\u017enostjo v stavku.
2: beseda (besed, besede, besedama, besedo) = Celostna skupina znakov in\/ali \u010drk z lastnim pomenom.
3: besedilo (besedila) = Skupek besed, ki tvori stavke.
4: brez= V odsotnosti.
5: celota (celote) = Skupek vsega pripadajo\u010dega.
6: celoten (celotnega) = Vseobsegajo\u010d.
7: \u010drka (\u010drk, \u010drko) = Znak in najmanj\u0161i trajno-celovit del besede.
8: dejstvo= Kar je res in obstaja kot zaznavna posledica.
9: del (dela) = Ena od enot celote.
10: deliti (deli) = Razdeljevati v posesti ve\u010dim prejemnikom.
11: deseti\u0161ki (deseti\u0161kega) = Osnovan na znakih in koli\u010dinah od ni\u010d do devet.
12: do= Uvaja prvo lego v prostoru in \u010dasu za vklju\u010denim obsegom. Primer: Do jutra je prispel do jezera, vendar vanj ni stopil, ker je bila \u0161e tema.
13: dodati (dodatno) = Pove\u010dati koli\u010dino.
14: dolo\u010diti (dolo\u010den) = Opredeliti lastnosti.
15: dvopi\u010dje= Uvaja opisana in zaznavna dejstva. Primer: To so napisane besede.
16: en (eno, enim) = Po \u0161tevilu in koli\u010dini sam primerek.
17: ena\u010daj (ena\u010dajem, ena\u010daja) = =.
18: enak (enako, enaka) = Iste vrste glede na lastnosti.
19: enakovrediti (enakovredno, enakovredi) = Ena\u010diti vrednosti.
20: glosar= Zbirka besed in pomenov.
21: in= Izra\u017ea obvezno upo\u0161tevanje.
22: izbirati (izbirno) = Dolo\u010dati ustrezne primerke.
23: izraziti (izra\u017eajo) = Zaznavno sporo\u010diti.
24: izviren (izvirno) = Prvi v obstoju.
25: je= Obstaja.
26: ki= Nadome\u0161\u010da obravnavano in omenjeno besedo ali besedno-zvezo v stavku, na katero se sklicuje.
27: klicaj= !.
28: koli\u010dina (koli\u010dino, koli\u010dine) = Mera, izra\u017eena s \u0161tevkami.
29: kon\u010den (kon\u010dnemu, kon\u010dno) = Po polo\u017eaju zadnji.
30: konec (kon\u010dni) = Zadnji trenutek in polo\u017eaj obstajanja.
31: kot (kotov) = Prostor ob sti\u010di\u0161\u010du \u010drt ali ploskev, manj\u0161i od prostora ob vogalu istega sti\u010di\u0161\u010da.
32: lo\u010dilo (lo\u010dila) = Znak za lo\u010devanje.
33: lo\u010diti (lo\u010denim) = Iz ene celote ustvariti dve.
34: logi\u010den (logi\u010dnega) = Skladen z zaznavnimi vzroki in posledicami.
35: logika (logi\u010den) = Veda o vzrokih in posledicah.
36: matemati\u010den (matemati\u010dnega) = [ni podatka].
37: matematika (matemati\u010den) = Veda o koli\u010dinah.
38: med= Vmes, glede na polo\u017eaj.
39: na= Le\u017ee\u010d sti\u010dno nad.
40: nad= Vi\u0161je le\u017ee\u010d.
41: napisan (napisane, napisano, napisana) = Ozna\u010den s prepoznavnimi znaki.
42: napisati (napisanih, napisanem) = Ozna\u010diti s prepoznavnimi znaki.
43: napoved (napovedati) = Oznanilo slede\u010dega.
44: napovedati (napovesta) = Opisati posledico.
45: nedeljiv (nedeljivo) = Trajno-celovit.
46: nesti\u010den (nesti\u010dno) = Z razmikom.
47: ob= Poleg.
48: od= Napove za\u010detek in vir.
49: odmik= Zaznaven razmak.
50: oglati= Z ostrim-robom, v katerem stikane-\u010drte ali ploskve jasno-zaznavno spremenijo smer.
51: oklepaj= (.
52: oklepati (oklepata) = Obdajati z ve\u010dih strani.
53: ozna\u010diti (ozna\u010duje) = [ni podatka].
54: oznaka (ozna\u010diti) = [ni podatka].
55: pika= .
56: pod= Ni\u017eje le\u017ee\u010d.
57: pod\u010drtaj= _.
58: pod\u010drtan (pod\u010drtajem) = Le\u017ee\u010d na \u010drti ali nesti\u010dno nad \u010drto.
59: pojasnilo= Obrazlo\u017eitev za razumevanje s posledico vedenja.
60: pomemben (pomembne) = Del vzrokov in posledic glede na opisovano.
61: pomen (pomeni, pomenom, pomenski) = Razlaga vsebine.
62: pomenski (pomenske) = [ni podatka].
63: posamezen (posameznih) = Obravnavan posebej, izvzeto in lo\u010deno od skupine.
64: posameznik (posamezen) = En primerek.
65: po\u0161evnica= \/.
66: poudarjen= Zaznavno izpostavljen.
67: povezan (povezujeta) = Sti\u010den.
68: povezati (povezan) = Zdru\u017eiti v skupino.
69: pred= Uvaja lego v prostoru in \u010dasu, ki se v smeri pogleda in pojavitve pojavi druga. Primer: Drevo je pred hi\u0161o.
70: predhodni (predhodnega) = Glede na lego v prostoru ali \u010dasu \u017ee pojavljen.
71: predhodnost (predhodni) = Prihajajo\u010de posledice.
72: presledek (presledka, presledkom) = Zaznaven razmik med znaki in besedami, namenjen jasni zaznavi posameznih skupin znakov in besed.
73: pripadati (pripadajo\u010da) = Uvr\u0161\u010dati se v skupino.
74: prvi (prvega, prvo) = Za\u010deten.
75: razlo\u010diti (razlo\u010ditev) = Zaznati razlike in podobnosti.
76: razumeti (razumevanje) = Poznati vzroke in posledice.
77: s= Skupaj.
78: sam (samim) = Lo\u010den in brez pomo\u010di.
79: se= Izra\u017ea odnos med dejanjem in vr\u0161iteljem. Primer: \u010clovek se u\u010di.
80: sistem (sistema) = Skupek povezanih vzrokov in posledic.
81: slediti (sledi) = Priti po nekom ali ne\u010dim.
82: so= Potrditev.
83: sporo\u010dilo (sporo\u010dila) = Izra\u017een pomen.
84: srednji (srednja) = V enako-oddaljenem polo\u017eaju glede na dolo\u010deno koli\u010dino v odnosu do vseh primerkov.
85: stavek (stavka, stavkov) = Celovita zapisana misel.
86: sti\u010den (sti\u010dno) = [ni podatka].
87: stikati (sti\u010dne, sti\u010den) = Pribli\u017eati do dotika.
88: stvaren (stvarno) = Ponovljivo zaznaven z enakim \u010dutilom.
89: \u0161tevilo (\u0161tevilu) = Skupek \u0161tevk za izra\u017eanje koli\u010dine.
90: \u0161tevka (\u0161tevke) = Znak za ponazarjanje koli\u010dine: 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.
91: tiskan (tiskanih) = Napisan z velikimi \u010drkami: A, B, C, \u010c, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S, \u0160, T, U, V, Z, \u017d.
92: v= Znoraj.
93: vejica= ,.
94: velik (velikih) = Glede na primerjavo tak\u0161en, ki dosega visoko stopnjo zaznavne lastnosti.
95: ves (vseh) = Celoten.
96: vezaj (vezaju) = -.
97: viden (vidno) = Zaznaven z o\u010dmi.
98: vpra\u0161aj= ?.
99: vpra\u0161anje= Poizvedba z iskanjem odgovora.
100: vsebina (vsebino) = Sestavine.
101: z= Skupaj.
102: za= [76, 90, 216] Uvaja lego v prostoru in \u010dasu, ki se v smeri pogleda in pojavitve pojavi druga. Primer: Drevo je za hi\u0161o. [118, 141, 223] Napove, komu ali \u010demu je nekaj namenjeno. Primer 1: To sadje je za otroke. Primer 2: Znak je za opozorilo.
103: za\u010detek (za\u010detni) = Prvi trenutek in polo\u017eaj obstajanja.
104: za\u010deti (za\u010dne) = Spro\u017eiti izvajanje.
105: zadnji (zadnjim) = Kon\u010den.
106: znak (znakov, znaka, znake, znakovnega, znakovna, znakoma, znakom, znaku, znaki, oznaka) = Zna\u010dilna edinstvena oblika (simbol) s pomenom, ki omogo\u010da ob\u010devanje in sporazumevanje.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

: Navadna-sloven\u0161\u010dina: Glosar s pomeni besed in znakov: Znaka -(vezaj) in _(pod\u010drtaj) nedeljivo-povezujeta pomen \u010drk, znakov in besed, napisanih sti\u010dno-ob-vezaju ali nad-pod\u010drtajem.Znaka :(dvopi\u010dje) in \u2022(srednja-pika) napovesta stvarno-dejstvo.Pripadajo\u010da-znaka za\u010detni-oklepaj=( in kon\u010dni-oklepaj=) oklepata dodatno-pojasnilo sti\u010dne-besede ali stavka.Pripadajo\u010da-znaka [(za\u010detni-oglati-oklepaj) in ](kon\u010dni-oglati-oklepaj) oklepata izbirno-enakovredno-vsebino sti\u010dne-besede ali stavka.Znak =(ena\u010daj) enakovredi besede in znake:(1:) napisane sti\u010dno-z-ena\u010dajem pred in za ena\u010dajem do […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_canvas","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1324","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1324","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1324"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1324\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1331,"href":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1324\/revisions\/1331"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/blazcegnar.com\/home\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1324"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}